Vse formule z obeh strani lista, ki ga dobiš na izpitu — urejene po poglavjih, z razlago vsake oznake. Na koncu je seznam tega, česar na listu ni in se moraš zato naučiti.
List da zapis formule, ne postopka. Primer: na listu piše $T_{k+1} = \frac{\mu_{T_k} + \gamma_{T_k}}{2}$, ni pa napisano, da je to iterativni postopek, ki potrebuje začetni približek $T_0$ in pogoj za ustavitev.
Zato je edino smiselno delo z listom: vedeti, kje je katera formula, in vedeti, kaj pomeni vsaka oznaka v njej. Iskanje po listu med izpitom stane minute, ki jih nimaš.
Formule za samo pretvorbo napetosti v sivino na listu ni. Uporabi: $g = \left\lfloor \dfrac{U - U_{\min}}{U_{\max} - U_{\min}} \cdot Q \right\rceil$, kjer se napetosti nad $U_{\max}$ porežejo na $Q$.
$k, l$ določata velikost piksla (v px/m); $u_0, v_0$ pa premik izhodišča koordinatnega sistema iz $C$ v $C_0$.
$\mathsf{R}_{3\times3}$ je rotacijska matrika, $t_{3\times1}$ stolpični vektor; $m_i$ so vrstice matrike $\mathsf{M}$.
$g'$ je nova sivina piksla; $\max$ in $\min$ sta največja in najmanjša sivina v sliki; $Q$ je največja sivina po transformaciji.
$h_i$ je število pikslov z enako sivino $i$; $MN$ je število pikslov v sliki.
$H_1$ poudari horizontalne robove, $H_2$ vertikalne.
$\mu_{T_k}$ je povprečna sivina trenutnega ozadja, $\gamma_{T_k}$ povprečje trenutnega objekta(ov).
Normaliziranje: 1) podatke premaknemo tako, da je center v koordinatnem izhodišču; 2) podatke skaliramo (povprečna razdalja $\sqrt{2}$ px).
$d$ je dispariteta, $z$ absolutna oddaljenost, $B$ (osnovnica) razdalja med luknjicama $OO'$.
Pri treh kamerah na listu piše samo besedilo »za vsak par uporabimo postopek za 2 kameri; P določimo kot težišče trikotnika«. Formule za uteženo težišče ni — moraš znati sam: $P = \frac{\sum w_i P_i}{\sum w_i}$.
$s_{\min}$ = 0 za interval $[0,1]$ oz. −1 za interval $[-1,1]$.
Pravila (k, l) najbližjih sosedov na listu ni — samo osnovno pravilo najbližjega soseda. Zapomni si: pogledaš $k$ najbližjih, razred zmaga, če jih ima vsaj $l$.
$\dfrac{df}{ds} = f(s)\big(1-f(s)\big) = y(1-y)$. Pri linearni $f(s)=s$ je odvod 1.
Vsak od spodnjih postopkov je na izpitu, a ga na listu ne najdeš.
| Postopek | Naloga | Kaj moraš znati |
|---|---|---|
| Pretvorba napetosti v sivino | 1 | $g = \frac{U-U_{\min}}{U_{\max}-U_{\min}}\cdot Q$, napetosti nad $U_{\max}$ se porežejo |
| Označevanje regij | 8 | Cel algoritem: pregled levo→desno navzdol, že pregledani sosedi, nova oznaka le če noben ni objekt |
| Sledenje notranji meji | 10 | Cel algoritem: dir = 7, (dir+7) mod 8 pri lihem, proti urna smer, štetje od $p_0$ |
| Postopki tvorjenja statičnega ozadja | 13 | Tri variante; še posebej postopek 2 (izloči odstopajoče, nato povpreči) |
| Uteženo težišče pri 3 kamerah | 16 | $P = \frac{\sum w_iP_i}{\sum w_i}$; »2× natančnejša« pomeni utež 2 |
| Pretvorba disparitete v metre | 17 | $d_{[\text{m}]} = d_{[\text{px}]} / \text{ločljivost}_{[\text{px/m}]}$ |
| Pravilo (k, l) najbližjih sosedov | 20 | Pogledaš $k$ najbližjih; razred zmaga, če jih ima vsaj $l$; sicer nerazvrščljivo |
| Metoda izpusti enega — postopek | 21 | Po vsakem izpustu preračunaj tipičnega predstavnika razreda |
| Linearna ločljivost / XOR | 22 | En nevron ne more rešiti XOR — preveri, preden računaš |
| Odvod sigmoide | 22, 23 | $f'(s) = y(1-y)$ |
| Kdaj je prispevek k E enak nič | 23 | Pri dvojnem pragu: $y_3 \geq a$ (za A) oz. $y_3 \leq b$ (za B) → prispevek 0 |
| $d_L$ se meri v rešetki | 24 | Po indeksih vrstice/stolpca nevronov, ne med vektorjema uteži |
| Prenosna funkcija ne vpliva na zmagovalca | 25 | V ekvivalentnem algoritmu šteje samo $d(w, x)$ |
Za primerjavo — kako izgleda list, ki ga dobiš na izpitu: